Fasade
Želite obnoviti staro fasado ali iščete izvajalca za fasado novogradnje?
Nova fasada je kar precejšen strošek za vsako gospodinjstvo, zato smo zapisali in odgovorili tudi na nekaj najbolj tipičnih vprašanj, s katerimi boste odpravili večino dvomov in lažje ugotovili, kdaj in kako se odločiti na novo fasado.
Cena fasade je najbolj odvisna od izbire izolacijskega materiala oz. izbire proizvajalca fasadnega sistema. Na ceno vpliva vsaka izbrana komponenta fasadnega sistema, kar pomeni, da najdražja fasada v vseh primerih ni tudi najboljša. Vedeti je namreč treba, da je vsaka fasada unikat in skupek zunanjih dejavnikov na mikrolokaciji objekta.
Najbolj pogost tip fasade je tankoslojni tip, ki nima pretiranih omejitev glede najbolj primernega časa izvedbe. Načeloma lahko tak tip fasade obnovimo kadarkoli, razen pozimi, ko pade temperatura pod 0 °C. Vsi ostali dejavniki, kot so veter, sonce in vlaga, so moteči, a s primernim rokovanjem in dodatki ne ustavijo obnove.
Razlike v smislu izolativnosti praktično ni. Prednost EPS s preklopom v primerjavi brez preklopa je v tem, da tudi manj vešči mojstri ne naredijo drastičnih napak, ki bi se lahko pokazale na daljši rok. Razlika pride predvsem pri mojstrih, ki ne uporabljajo žarilne nitke za razrez izolacije.
Priporočljivo je, da je izolacija dimenzijsko stabilna in parapropustna. V zlati sredini glede cene so na primer parapropustne izolacije iz EPS-a (Silber Reflex, Baumit napolitanka, Weber kremšnita …).
Pri izbiri barve je izbira prosta. Bledenje barve povzroča napačna izbira zaključnega sloja, pri kateri ne upoštevamo zunanjih vplivov. Nova tehnologija pridobivanja nezemeljskih tonov barv je zelo napredovala, tako da obstajajo umetno starane fasade, ki potrjujejo dejstvo, da bledenje ni toliko odvisno od barve kot od tipa zaključnega sloja.
Barva vpliva samo na absorpcijo sončne toplote, le–ta pa se prenaša po vsej globini fasadnega sistema in zato je skrb odveč, če je fasadni sistem kakovosten in pravilno vgrajen. Pri ceni pa je razlika različna od proizvajalca do proizvajalca, najbolj pa na ceno vpliva granulacija in tip zaključnega sloja.
Pri izbiri primarne izolacije že vrsto let drži primat tervol oz. izolacije iz mineralne volne, saj se ponašajo z dimenzijsko stabilnostjo, negorljivostjo in para-propustnostjo. Cena takega super materiala pa že kar nekaj časa ne konkurira cenejši proizvodnji ceni EPS-a. V zadnjih letih se je veliko naredilo tudi na približanju EPS izolacij še posebej na stabilnosti in para-propustnosti. Imajo pa mineralne izolacije tudi pomanjkljivost, saj so izredno občutljive na vlago, tako da je rokovanje med samo vgradnjo kar problematično in potrebujejo takojšnjo sanacijo. Pomanjkljivost pa se kaže tudi pri morebitnih poškodbah fasade, ko je le–ta že izvedena.
To drži, ampak ni edini vzrok za nastanek tega problema. Prehod vlage pri parapropustnih sistemih je pomemben, ampak če bi lahko izmerili na dnevni osnovi, koliko vlage preide na zunanjo stran, bi videli, da so ključni vzroki drugje (najbolj se to vidi po menjavi oken, saj starejša okna slabo tesnijo in ta vlaga nemoteno prehaja). Mehansko zračenje starejših objektov, ki večinoma nimajo vgrajenih modernih rekuperatorjev za prezračevanje, je zelo priporočljivo vsaj nekaj minut na dan.
1. čiščenje površine (razni postopki … površina mora biti stabilna in neprašna)
2. točkovno in linijsko lepljenje izolacije
3. izvedba sidranja v primerih, da ne gre za novogradnjo
4. izvedba armirnega sloja fasade (lepilo + mrežica + lepilo)
5. izvedba zaključnega sloja fasade (emulzija + zaključni sloj)
Najbolj primerna debelina fasade ni določena, se pa vedno priporoča spremljanje smernic tekočega leta za nepovratne subvencije Eko sklada. Vsaka izolacija se ponaša z svojo izolativnostjo, zato je treba za priporočljive smernice za vsak tip izolacije posebej določiti minimalno debelino le-te.
Razlike so kar precejšnje, odvisno kako proizvajalec nastopa na trgu. Nekateri svoj kos pogače iščejo v nizkih sprejemljivih cenah, v tem primeru najbolj trpi dolgoročna kvaliteta … drugi zopet ponujajo sistemske celovite rešitve za vsak problem in strogo kontrolo kakovosti njihovih proizvodov, malenkost držji ampak na celotno ceno investicije je razlika med cenejšimi ponudniki in dražjimi v zadnjih časih več kot sprejemljiva.
Do subvencije je upravičen vsak, ki izolira hišo, v kateri biva (ne velja za vikende, garaže …) in ima veljavno gradbeno dovoljenje pred 1. 1. 2003 … kar v osnovi pomeni, da gre za subvencijo za izoliranje starejšega objekta. Novogradnje so tudi lahko deležne subvencij, ampak le v primeru, ko gre za izvedbo celotne pasivne hiše, ne samo fasade.
Višina subvencije je določena po dveh ključnih merilih, v osnovi (brez dodatkov degradiranih območij) se dobi 12 eur/m2 izvedene fasade. Prvo merilo: za enodružinsko hišo velikosti do 200 m2 je maksimalna subvencija 2400 eur na investicij in za večstanovanjske hiše velikosti do 300 m2 3600 eur na investicijo. Drugo merilo: do 25% investicije na postavkah izoliranja sten in cokla, zamenjave polic in postavitev odra.